Datum objave: 25.11.2008
Avtor: Gašper Čarman
Vir: Priloga Slovenskih Novic - LAJF
Kako zelo pomemben je zamašek pri vinu! Zamašek je tisti, ki ščiti vino, je vez z življenjem in je tisto orodje, ki pomaga ljudem, zbranim okoli mize, odkriti poznavalca. Najbolj razširjeni in za resna vina tudi daleč najbolj primerni so plutovinasti zamaški, ki jih pridelujejo iz plute hrasta, imenovanega Quercus suber. Ta hrast je najbolj razširjen na Portugalskem, v Španiji in severni Afriki. Raste na peščenih tleh, kjer mu najbolj odgovarja količina dežja med 400 in 800 mm in temperature, ki ne padejo pod –5 stopinj Celzija. Ko sem nedavno obiskal eno takšnih proizvodenj plutovinastih zamaškov v Španiji, sem bil fasciniran. Na dvorišču je bilo opaziti ogromne zaloge velikih kosov plutovine, ki jih pustijo na prostem skoraj vse leto. Pozneje pluto 90 minut kuhajo, da preprečijo okužbe in da je bolj fleksibilna za obdelovanje. Iz teh velikih kosov najprej izrežejo zamaške različnih premerov – najbolj razširjen je tisti s premerom 24 mm. Sledi prvo preverjanje, kjer se avtomatsko izločijo zamaški, ki imajo večje vidne poškodbe. Večino teh poškodovanih pozneje zmeljejo in spet predelajo v tako imenovane colmate zamaške, ki se največ uporabljajo za vina nižjega cenovnega razreda. Poznejše kontrole so še bolj fascinantne, saj so vsi zamaški večkrat fotografirani iz strani, zgornjega in spodnjega dela. Računalniško sproti razberejo, koliko napak ima vsak posamezni in temu nato sledi klasifikacija in seveda tudi cenovna razporeditev. Beljenje ni več tako popularno kot pred leti, saj večina vinogradnikov želi čim bolj naravno barvo, ne glede na to, da površina zamaška ni videti popolna, saj je pomembneje, da je vino v stiku z najbolj naravnim zamaškom kot pa lepim. Sledi analiza zamaškov za bakterijo TCA, tisto znano napako, ki jo preprosto imenujemo zamašek in ima zatohel, plesniv vonj. Pozneje nanje še odtisnejo ime vina, letnik ali blagovno znamko, še enkrat ročno preverijo, ali je računalnik po naključju kaj izpustil, in pošljejo naročniku. Po stekleničenju je zamašek tisti, ki preprečuje stik z zrakom in podaljšuje življenjsko dobo vina. Če vina staramo več desetletij, je priporočljivo, da se zamaški zamenjajo, saj lahko pluta razpade, se posuši in s tem spusti zrak v steklenico. Vino tako oksidira in ni več primerno za pitje. Poleg plutovinastih zamaškov, ki so najbolj razširjeni, poznamo tudi silikonske, steklene in zadnje čase izjemno popularne navojne. Vsi ti so izjemno primerni za mlada vina, nikakor pa ne za resna velika vina. Vino je pijača več inni vedno pomembna samo funkcija, ampak je dostikrat tradicija tista, ki nas zelo zanima.
Članek v PDF formatu