Vinski list

« Nazaj

Vinska ponudba je na eni strani odraz lastnikovega odnosa do vina, na drugi pa zanesljivo kazalec
kakovosti lokala. Seveda je v restavracijah (v mislih imam gostilne, hotele, …) v ospredju kulinarika in ne vino, saj bi brez hrane postala vinski bar.

Kulinarika je vedno odločilna pri uspešnosti restavracije, vinska ponudba pa je nujno dopolnilo, ki ga pri nas ceni premalo ljudi.

Ne vem, zakaj je v Sloveniji opazen takšen strah pred vinskimi listi. Številni lokali si ne upajo prodajati buteljčnih vin, češ, saj jih ne bo nihče pil, ker so predraga. Vsi se zanašajo na odprto vino njihovega najboljšega prijatelja vinogradnika, kar jim zadostuje, ne zavedajo pa se, da pestrost vinske ponudbe
privablja mnogo gostov.

Nikoli nisem razumel uporabe odprtih vin v lokalih, saj razen ugodne cene, pa še ta je po večini
vprašljiva, ni nobenega drugega argumenta.

Odprta vina so neosebna in primerna za vse tiste, ki imajo svoj vinograd in pridelujejo za lastno uporabo; vino popijejo pred naslednjo trgatvijo in vsi, vključno s prijatelji, ki so večkrat
na obisku, so zelo srečni.

O sreči pri uporabi vin v lokalih pa ne moremo govoriti, saj je lepota ponudbe v pestrosti. Pred kratkim sem bil na smučanju in nad vinskim listom dvakrat povsem zgrožen. Prvič v hotelu, ki je imel na karti več kot 200 različnih etiket, od domačih avstrijskih, italijanskih, francoskih, argentinskih in še
številnih drugih, žal ne slovenskih, med njimi tudi bisere, kot je Gaja Sperrs 1994, ki je bil,
mimogrede, briljanten.

Drugič, v koči sredi smučišča, ki je imela v ponudbi okoli 20 različnih vin najboljših avstrijskih vinogradnikov! Koča sredi smučišča s ponudbo vrhunskih vin. Neverjetno za vse tiste, ki jim je v slovenskih lokalih dovolj pet odprtih vin, s cvičkom in refoškom na čelu.

Restavracije morajo obvezno imeti vinsko ponudbo, ki vsebuje najmanj 40 etiket, lokali brez
hrane vsaj 15. Brez tega ne gre. Vsi tisti, ki trdijo, da pri njih pač nihče ne bo kupil buteljk,
naj jih najprej ponudijo, saj jih sicer nihče niti naročiti ne more.

Prepričan sem, da je vino obvezen del ponudbe pijač in lepoto ponudbe pokažemo s pestrostjo izbora različnih sort, pokrajin letnikov, kleti, stilov. V Sloveniji se vinska kultura zadnje čase močno razvija in
mnogim je postala del življenja in prehranjevanja.

Ne morete si predstavljati sreče vinoljubcev, ko zagledajo bogato vinsko karto in jo začno prebirati.
Za vse tiste, ki so to kulturo šele začeli osvajati, pa je, kot rečeno, pomembno, da v ponudbi ni slabih vin, saj tako nikoli ne zgrešijo z izbiro.

Kako to doseči? Oz Clarke, znan pisec o vinu, je briljantno odgovoril na vprašanje, kaj je bistvo pri nakupu vrhunskih vin: dober trgovec.

On bo svetoval pri izbiri, gostinci pa jo samo še postavijo na papir, priložijo ceno in prodaja vin bo skočila v nebo. Buteljčnih, seveda.