ŠPRICER

« Nazaj

Ura je bila nekje med eno in drugo ponoči, ko je na nacionalnem radiu bila zanimiva oddaja na temo vino. Simpatična, radovedna novinarka jo je spretno vodila, njen sogovornik, znani slovenski sommelier, ji z lahkoto sledi in ponuja zanimive odgovore. Iznenada se pojavi vprašanje mešanja vina z vodo. »Vas lahko vprašam za vaše mnenje o mešanju vina z vodo, tej za vinogradnike, bolj kot ne, tabu temi?« »Ja«, ji nemudoma odgovori mlad sogovornik, »vina se lahko mešajo z gazirano ali negazirano vodo«. Hahaha, ta odgovor me je toliko nasmejal, da sem skoraj padel s postelje, saj sem v tistem času precej bolj skrajno razmišljal o vinu in je bilo njegovo mešanje z vodo zame precejšen absurd. Krohot je bil predvsem kombinacija izjemno širokega odgovora, ki je izjemno pomensko, zgodovinsko in socialno odgovoril na vprašanje, in domneve, da bo večina slovenskih vinogradnikov jezno odgovorila na to hudomušno razvrednotenje njihovega svetega pridelka. Razlog, zakaj pišem o špricerju, je povsem preprost. Študij gostinstva mi je, poleg širine, znanja, tehnike, prinesel predvsem zanimive in dobre prijatelje. Različnih misli, pogledov, ambicij smo nekateri celo bolj pestro kot uspešno prepluli ta leta. Debate so bile raznovrstne. Dosti je bilo debat, ja tega je bilo res dosti, debat predvsem, takoj zatem pa tema, zaradi katere smo se sploh zbrali na Bledu in smo jo ravno tako oboževali kot prvo, vino in druge alkoholne izdelke. Retorik, ki je požel verjetno največ zanimanja, je danes izjemno uspešni sommelier, učitelj, športnik, menedžer Tomaž Krajnc. Kot zaveden Štajerec je imel že pred leti izoblikovano premočrtno strokovno mnenje o špricerju. Njegovo dolgoletno prepričevanje je pripeljalo do točke, ko sva se usedla in sva ga spila. To, zame bogokletno dejanje, sva storila s tako lahkoto in odobravanjem, da sva ga parkrat ponovila. Moja raziskovalna žilica mi ni dala miru in sem hotel priti zadevi do dna. Na telefonu je pisalo Tomaž Krajnc. Bil je ravno na poti na koncert, ko mi zatrdi, da špricer paše že po deveti uri zjutraj. Preverjeno, kot pravi. Najprej čisto osnovno o špricerju. Poleti sta samo dve alternativi, pravi, ena je pivo, druga pa špricer. Jasno je, da bodo tisti, ki imajo radi vino, izbrali špricer. Ko si to razjasniš, razlaga, potem nastane nova dilema. Velik ali majhen špricer. Velik sta dve enoti vina in ena enota vode, pri majhnem je rezultat izenačen, 1:1! Ko si pa še to razjasniš, potem pa samo gas, vse drugo je jasno, pri tem da je treba paziti na nekaj pomembnih detajlov. Hladen mora biti obvezno, razlaga moj sogovornik, vino naj bo suho z malo večjim odstotkom kisline, da je potem špricer osvežilen. Idealna temperatura po Tomaževo naj bi bila 8 stopinj Celzija. Po njegovo je špricer najboljši iz zvrsti, šipona ali laškega rizlinga, obvezno suhi, saj so polsuha vina skorajda uničila razvoj te zanimive mešane pijače. Zanimivo vprašanje pri špricerju se zdi regionalnega pomena, saj Tomaž pravi, da je prav zanimivo, ko stopiš v bar na Štajerskem in naročiš špricer, ga avtomatsko dobiš s hišnim vinom ali mariborčanom, na Dolenjskem sploh ne vprašajo, ampak ga pripravijo s cvičkom, na Primorskem z malvazijo in na Hrvaškem z graševino, njihov gemišt, pravi Tomaž. Ko ga povprašam, ali je to zgolj regijskega ali tudi sociološkega pomena, mi odgovori: »Pojma nimam.« Avstrijci pa so sploh nekaj posebnega, saj je njihova merica nekje vmes – 2,5 decilitra šteje in kar iz avtomata priteče, nekakšen novodobni špricer. Tema, mimo katere ne moreva, so ženske in špricer. Tomaževa razlaga je zelo jedrnata in jasna: »Če bi jim ga pripravili v eleganten, tanek, fin kozarec na peclju, bi bile verjetno zelo vesele. Iz tumblerjev pač ni videti, da ga pijejo.« Še ena zanimivost je povezana s špricerjem: Tomaž pravi, da ga pijejo tako delavci kot poslovneži, skratka univerzalna pijača. Glede na to, da je obenem velik ljubitelj vina in sommelier, nisem mogel mimo vprašanja, ali ni špricer nehvaležen do pravih vin. To je pa osnovno pravilo, odgovarja, velikih vin, vin z zgodbo, karakterjem, vrhunskih, nikoli, ampak res nikoli ne smeš mešati z vodo. To bi bilo žaljivo do vinogradnika. Špricer je za tiste, ki ne pijejo vina, a bi ga radi začeli. Je dosti boljši od piva, vino brez vode pa bo itak vedno nedotakljiva pijača. Hvala doktor, za te izčrpne besede, čeprav sem s težkim srcem pisal tekst o mešanju vina z vodo, so mi ti pogledi simpatični, sploh pa me je nasmejal prejeti SMS na koncu: »Na flaši od haložana maš dober recept za špricer!. Tomaž, MR. Špricer.«

Članek v PDF formatu