Nove ideje

« Nazaj

Mi pravzaprav pijemo ideje, ki se rodijo v glavah vinogradnikov, še preden je trta pognala prve liste, še preden je trta sploh pognala korenine

Ko sem v prvih dneh novega leta, kot vedno doslej, razmišljal o minulih in prihodnjih dejanjih, sem seveda prišel na tradicionalne vsakoletne misli, kot so: letos bom pa res …, zdaj pa res tega ne bom več počel…Jasno, ko se koledar zamenja, razmišljamo najprej o tem, kaj se nam je lepega in malo manj lepega zgodilo v preteklem letu in kaj vse bomo naredili (in seveda česa ne bomo) v prihajajočem. Razmišljanja so me ponovno pripeljala do tega, da se vse rodi v glavi. Trenutki, ko smo sami s seboj in lahko, vsak po svoje, premišljujemo o prihodnosti in z njo povezanimi dejanji in dogodki, so izjemno pomembni. Vse, kar nam takrat roji po glavi, poskušamo pozneje tako ali drugače uresničiti; realizacija je seveda najpomembnejši in najtežji del želje. Pri vinu je enako. Upam, da niste prepričani, da so vina zgolj in samo dar narave in da tista, ki jih pijemo, nastanejo kar tako. Ne. Mi pravzaprav pijemo ideje. Ideje, ki se rodijo v glavah vinogradnikov, še preden je trta pognala prve liste, še preden je trta sploh pognala korenine. Mi pijemo nekaj, kar se je dolgo prikazovalo v mislih vinogradnikov in so oni pozneje to realizirali. Ne obstaja vino, pri katerem bi se stil krojil v zadnji fazi odločitev, ki se ji reče zorenje. Nemogoče je reči, po fermentaciji recimo, zdaj bo to vino eno leto zorelo v barikih (barik je ponarodel izraz za vina, ki so zorela v lesu in imajo močan vonj in okus po lesu). V resnici je barrique nov hrastov 225-litrski sod in je namenjen zorenju vina, ki pa naj bi bilo dovolj strukturno, da ne prevzame preveč arom lesa, ampak mu predvsem pusti dihati, saj bi vino, ki ni pripravljeno za tovrstno zorenje, delovalo kot ostružki, prepojeni s kislino in alkoholom. Vino, ki ga želi vinogradnik zoreti v lesu, mora biti zamišljeno od vinograda naprej. Grozdja na trtah mora biti malo, to optimalno zrelo, trte starejše. Novo leto je idealen trenutek za vinogradnike, saj imajo še kar nekaj mesecev časa, da v miru razmislijo, kakšna vina naj bi ponujali trgu. Ali bodo moderna, dišeča, lahka, bogata, misteriozna, profitabilna, boljša od sosedovih, zmagovalna, zdrava … Pridelati enega od teh stilov je stvar načrta, načrta, ki se rodi v glavi, s časom formalizira in pozneje z delom konkretizira. Mogoče se bo komu zdelo to moje razmišljanje izrivanje romantike iz vin. Mogoče se tako sliši, vendar se meni vino z napako in grdo etiketo ne zdi prav nič romantično. Mlad aromatičen sauvignon se mi ravno tako ne zdi najbolj romantičen, je prej moderen, temu primerna mora biti tudi etiketa in na koncu koncev tudi cena. Romantičen se mi recimo zdi modri pinot, takšen malce smrdljiv, dražji, neintenzivne barve in neizrazitih taninov, s staromodno etiketo, kjer je logotip pravzaprav ena sama črka. Ampak vino … Za fanatike modrega pinota. Pa naj še kdo reče, da ideje ne moreš zagrabiti, še popiješ jo lahko!

Članek v PDF formatu