Mladi gostinci

« Nazaj

Nicole Seitz je znala prisluhniti željam mladih gostincev in možnosti, ki jih je videla v njih, so jo pripeljale do ideje o vodniku, ki bi združeval duh mladih in jim združenim omogočal lažjo predstavitev talenta. Nicole je bila od leta 1953 do 1998 direktorica zunanjih odnosov pri Grand Marnieru in vse, kar je potrebovala za uresničitev ideje, je bila privolitev njenega direktorja Jacquesa Marniera Lapostolla, da finančno in osebnostno podpre ta projekt. Leta 1974 so zasnovali združenje najboljših mladih francoskih gostincev pod imenom Jeunes Restaurateurs de France. Združevalo je ne le najboljše restavracije v Franciji, ki so jih vodili mladi, ampak predvsem ljudi s podobnimi pogledi, ki so vlagali ogromno energije v svoje delo in si večkrat tudi nesebično pomagali. Projekt, ki ima danes že več kot 30 let, se je medtem razširil po vsej Evropi in zdaj odpira predstavništvo v Avstraliji. V njem je 360 gostincev iz 10 držav, prvič tudi štiri restavracije iz Slovenije: Apolonija, Pri Danilu, Hiša Franko in Pri Lojzetu – Zemono. O vključitvi naše države so tehtali več let, saj je vključitev tako majhne države v kateri koli vodnik slaba naložba za izdajatelja. Trg je majhen, kulinarika doslej v Evropi ni bila zelo prepoznavna. Največja, mogoče celo edina pomoč slovenskemu gostinskemu ugledu v Evropi so bili gostje, ki so obiskovali restavracije z nadarjenimi in strastnimi strokovnjaki. Jeunes Restaurateurs d‛Europe (JRE) je drugačen vodnik kot drugi, saj postavlja društveni duh pred dobičkonosnost, je verjetno edini na svetu, v katerem imajo glavni akterji – gostinci, tako močno besedo. V njem je složnost pred individualnostjo, stranske poti pred glavnimi, drugačnost pred standardi. Pomembna je osebna nota, saj je restavracija vedno odraz osebnosti tistega, ki jo vodi, in gostje so takšni, kakršen je lastnik. Na srečanju delegatov in predsednikov državnih združenj pred časom v Amsterdamu je bilo čutiti veliko složnost med kolegi. Izjemno delovno ozračje so popestrile debate o smernicah, težavah, priložnostih in pasteh v različnih državah. Presenetila so me opozorila španskih, nizozemskih in belgijskih kolegov, saj ljudje pri njih v zadnjih letih obiskujejo lokale bolj pogosto kot prej, a so zmanjšali znesek, ki so ga pripravljeni odšteti ob posameznem obisku. Presenetila so me tudi mnenja o vse večjem pomenu marketinga v gostinstvu. V teh deželah, verjetno tudi v drugih, je v zadnjih letih opaziti rahlo krizo, ki je očistila ponudbo in obdržala nad vodo le tiste, ki so pravočasno našli identiteto in prostor na igrišču kulinarike. Moja mnenja so bila drugačna, saj razmere v Sloveniji še ne kažejo krize in bolj kot marketing – mogoče je to prednost majhnega prostora – sta pomembni osebna nota in stalna kakovost. Pri nas zdaj vlada nekakšno romantično razpoloženje in gostinstvo je še vedno bolj hobi kot posel. Ure dela, ki jih gostinci opravijo v svojih lokalih, nimajo prave vrednosti, saj to delo praktično ves dan zahteva celega človeka in z vso predanostjo ga lahko opravljajo le tisti, ki ga res obožujejo. Znanje je v Sloveniji nesporno, najboljši lokali lahko konkurirajo drugim v Evropi, o osnovnih surovinah pa si upam trditi, da je redkokatera dežela tako bogata z njimi kot prav Slovenija. Pri vrhunski kuhinji je to bistveno. JRE je za Slovenijo izjemno pomemben. Končno smo na kulinaričnem zemljevidu Evrope in tudi zaradi tega vodnika nas bo verjetno obiskal še kakšen pomemben tujec. Lepo je biti poleg, ko vidiš, da ti je prav vsak član združenja pripravljen pomagati in da tu res največ štejejo osebne vrednote, ki vedno pripeljejo do kakovosti.

Članek v PDF formatu