I feel turizem
Datum objave: 19.8.2008
Avtor: Gašper Čarman
Vir: LAJF
To leto imam občutek, da statistika turistične sezone ne bo kazala prav lepe slike, saj sem se pogovarjal z mnogimi, ki so neposredno povezani s turizmom v Sloveniji, in njihove besede niso bile najbolj optimistične. Bil sem na obali, ki je v petek popoldne in zvečer delovala strašljivo prazno, na Bledu se ravno tako ubadajo, kako bi napolnili postelje, še Ljubljana, ki je preteklih nekaj let bila videti prav čudovito z ulicami, polnimi turistov, letos tega občutka ne daje več. Upam, da je bila ta slika pač odraz sezone, še preden naj bi se sploh dobro začela, saj sem to opazoval, še preden sem zapustil domovino, kar je bilo konec julija. Vesel bom, če bodo podatki povsem drugačni, ko se vrnem domov, saj naj bi bil ravno takrat vrhunec sezone. Na Hrvaškem slika ni dosti drugačna. Međit Rašidi, priznani in cenjeni »sljadoljedar« na otoku Krk, tarna nad izjemno slabo sezono, kakršne v zadnjih letih ne pomni. Parkirišče sosednega hotela je letos napol prazno, lahko bi sicer rekel napol polno, vendar gre zunaj konteksta in celo marine na Kornatih, kjer je zadnja leta veljalo, da po 12. uri ni več prostih privezov, so letos tudi po osmi zvečer ponujale še ogromno prostih mest. Mirko Jelić, posrečeni gostinec v uvali Dragišini na Žutu, kamor imajo dostop samo barke, ravno tako nima prav lepih besed o letošnji sezoni, čeravno je prav pri njem vsem gostom čisto vseeno, koliko jih tisti čas tam obeduje. Lokacija je tako šarmantna, da je za vsakega gosta v bistvu sreča, če je malo obiska. Ribe je na pretek, vzdušje sproščeno in predvsem zelo zabavno. Jozo, Mirkov sin, je najbolj nori natakar, kar mi jih je v življenju uspelo srečati. Njegov odnos do gostov je delček mozaika njihovega odnosa do gostov: nam zabaven, tuje govorečim gostom tudi, saj ga na srečo ne razumejo. Poleg naju je sedela skupina štirih Angležev, ki so si tistega večera zaželeli biftke. Jozo, ki med strežbo poje, preklinja, se priklanja, predvsem pa najbolj zabava samega sebe, ni najbolje razumel, kako pečenega so si zaželeli. Gospa si je zaželela, pač tako kot ji doma v Londonu najbolj odgovarja, medium – rare pečenega. Jozo, dovolj samozavesten in odločen, pozna biftek pečen medium ali biftek pečen rare. Z njegovimi besedami povedano in seveda njej razloženo, little blood or more blood. Na njeno vztrajanje, da bi vseeno medium – rare, se Jozo obrne proti najini mizi in zelo na glas pripomni: »Joj što su ti ovi Angleži glupi, kad ti neko ide na k … ti stvarno ide na k…..!!!!«. Salve smeha so zajele vso teraso in niso obšle tudi Angležev, ki se jim je zdel Jozo tako prikupen. Nekakšen žutski galeb. Zadeva verjetno še ni tako alarmantna, vendar je vredna premisleka, saj je turizem izjemno hvaležen vir prihodka prav za vse. Za velika podjetja, ki imajo v lasti več hotelov, za državo, ki ji davke plačajo tujci, kar je izjemno dobrodošlo, za vrsto majhnih podjetij, ta neposredno živijo od denarja, ki ga prijazni turisti prinašajo. Mogoče bi bilo smelo premisliti o strategiji, ki bi bolj poudarjala butični kakovostni eno gastronomski turizem, ki bi te- Gašper Čarman meljil na majhnih hotelih z osebno pozornostjo, vrhunskih restavracijah in vrhunskih vinskih kleteh. Pomembne pri tej strategiji bi bile visoke norme, ki bi vključevale resnično samo najboljše, kar ima naša dežela. Prodajali bi naše znanje, lepoto in prijaznost. Dvigovali bi majhna podjetja, družine, ki bi s svojo kakovostno promocijo Slovenije ponesli daleč in učinek bi bil viden tudi za velika podjetja, ki bi lažje napolnila velike hotele, ki jih ponujajo. Slovenija je majhna in vrhunski butični turizem nas lahko naredi drugačne od preostalih destinacij, ki so že tako razvite, da si majhnega kakovostnega turizma skorajda ne morejo več privoščiti, bi pa analiza verjetno pokazala, da so tudi oni začeli podobno. Ko razmišljamo o pomanjkanju turistov, je čas za razmislek o vseh ravneh, o ponudbi, ki bi zanesljivo lahko bila še boljša, o promociji, ki bi vsekakor morala biti boljša. Skrbi me, da nam bo (ne)posrečeno geslo I feel Slovenia po tej sezoni zvenelo I feel my pocket is empty.
Članek v PDF formatu