December, mesec vina

« Nazaj

Skorajda ni Slovenca, ki ne bi vsaj en dan v mesecu spil kozarca vina, če ne drugače, je to zadnji dan v letu, ko si vsi nazdravimo s penino.

December je mesec veselja, obdarovanj, srečanj, pojedin, zabav. December je v bistvu mesec ekstremov. Po eni strani je to čas, kjer časovna naglica zajame vse. Dela je ogromno, prireditev tudi, vabil je občutno več kot običajno in še tiste trenutke, ki nam omogočajo počitek, na koncu izkoristimo za nakupe daril najbližjim. Na drugi strani je december mesec sprostitve, veselih trenutkov in kršenja kompromisov. Vsakemu se je decembra že zgodilo, da je prestavil uro, ki je običajno namenjena spanju, in si vzel čas za zabavo in prijatelje. Vsa srečanja in večerje so ne nazadnje povezani z vinom, tako da lahko december imenujemo mesec vina. Skorajda ni Slovenca, ki ne bi vsaj en dan v mesecu spil kozarca vina, če ne drugače, je to zadnji dan v letu, ko si vsi nazdravimo s penino. Glede na to, da december ni samo mesec zabave in dopusta, ampak je vanj vključenega tudi veliko dela, je glavobol odveč. Ker naj bi vino osrečevalo ljudi, sem zbral nekaj idej, ki naj bi zagotovile srečo in ne glavobola. No, količina bo tista, na katero se bom skliceval, ko bo nekdo tarnal na bolečinami, ki da so jih privabile moje ideje. Vsi ki imate radi lahka, sveža in enostavna bela vina, ki ne zahtevajo prevelike pozornosti pri mizi, a vendar lepo dopolnjujejo hrano in ne naredijo prevelike škode naši denarnici, poskusite z Blažičevo rebulo 2006, Ščurkovim belim pinotom 2006 in Mavričevim zelenim sauvignonom (nekdanji furlanski tokaj) 2006. Vsi prihajajo iz Goriških brd. Spet vzpenjajoča se Štajerska vam ponuja šipon 2006, Miro vino, in sauvignon 2005 Joannes. Vsa vina so suha, harmonična in všečna širokemu krogu ljudi, kar naj bi obenem olajšalo izbiro za veliko družbo. Ko si pri belem vinu zaželite nekaj več, nekaj trajanja okusa v ustih, nekaj širšega v aromi in ko ste pripravljeni vinu ponuditi tudi malce več pozornosti, ne morem mimo tistih izdelkov, katerih stil potrjuje našo deželo. Ta vina so pridelana z izjemno majhnimi obremenitvami trt in perfekcionizmom v kleti ter so namenjena tako vinskim začetnikom kot največjim poznavalcem. Chardonnay Sutor 2005 je popoln odsev klime Vipavske doline in vinogradnikove ideje. Kras z rdečo zemljo ponuja mineralna vina, Čotarjev sauvignon 2004 je za povrhu izjemno čist in harmoničen. Bela vina, ki so narejena kot rdeča, se pravi z daljšim stikom mošta in jagodnih kožic, so lahko izjemna, s slabim kletarjenjem pa lahko tudi malce manj. Tista, ki so resnično vrhunska, so redka, a tu je nekaj idej: teodor belo 2005 Marjana Simčiča, ki je vino popolne harmonije, svežine na eni in polnosti na drugi strani, Terbez bianco 2003 Daria Prinčiča z italijanske strani Brd, od koder pa prihaja tudi mistična rebula 2002 Joška Gravnerja, ki je, mimogrede, šest mesecev zorela v velikih amforah. Lahka rdeča vina so še vedno modna, kar je ne nazadnje logično, saj so izredno prijetna, dišeča in, kot pravijo mnogi, pitna. V Beli krajini je Šturm pridelal izredno modro frankinjo 2006, trendovski cabernet sauvignon je v Sloveniji veliko težje pridelati, kot ljudje menijo, a vendar je letnik 2006 kmetije Jakončič krasna izbira. Nekaj povsem drugega so resna rdeča vina, ki so v Sloveniji najzahtevnejša za pridelavo – a vseeno jih najdemo. V deželi, kjer pridelujemo nekatera najboljša bela vina na svetu, je iluzorno pričakovati idealne razmere, naklonjene enostavni pridelavi velikih rdečih vin. A z obilico dela se tudi ta ovira preskoči, kar sta zanesljivo storila Movia z velikim rdečim 2001 in kolos 2003 Edija Simčiča. Za drink pink navdušence je rosè casemre 2006 iz kleti Samtomas več kot naročen. Obstaja le še nekaj steklenic, kar je voda na mlin najbolj prebrisanim in vztrajnim. December pa ne gre mimo vina, ki se mu ta čas namenja največ pozornosti: penine in šampanjca. Tisti, ki pravijo, da po njem boli glava, ali lažejo ali ne pijejo pravega. Mehurčki, kot nekateri ljubkovalno imenujemo to hvaležno pijačo, ne udarijo v glavo, kvečemu po žepu, pa še to ne nujno. Navada je železna srajca, pravijo, a jaz bi pri pitju penečih vin v Sloveniji to raje povezal s srebrno-zlato srajco, za katero se zdi, da je nekateri res nikoli ne slečejo. Morda lahko letos poskusite bolj modne, resne, občudovanja vredne srajčke, kot so bjana brut, Kristančičev
puro in Isteničev cuvee prestige brut nature. Za vse, ki prisegate na francosko klasiko, je Delamottov blanc de blanc 1999 kot obleka, krojena po vaši meri. Na zdravje!

Članek v PDF formatu